Kot so spomnili v vladnem uradu za komuniciranje, se plavajoča sončna elektrarna Družmirje načrtuje kot plavajoča fotonapetostna naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
Z državnim prostorskim načrtom se v prostor umeščajo tudi zunanje krajinske ureditve ob Družmirskem jezeru kot dodatne, z elektrarno neposredno nepovezane ureditve. Med temi so pristojni izpostavili sprehajalne in kolesarske poti okoli jezera s počivališči in napravami za rekreacijo na prostem, zasaditve, plažo s čolnarno in kopališčem, ureditev nove vstopne točke na severni strani jezera s športno rekreativnimi in drugimi večnamenskimi površinami, adrenalinski oz. pustolovski park, pasji poligon, urbane vrtove in razgledni stolp.
Prostorski načrt vsebuje tudi obvezne priloge s stališči do pripomb in predlogov javnosti in občin, ki so jo jih deležniki podali v času javne objave študije variant, okoljskega poročila in predloga prostorskega načrta.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlog prostorskega načrta za projekt s spremljajočo študijo variant in okoljsko poročilo objavilo septembra lani, gradivo pa je bilo javno objavljeno do sredine oktobra. Predlog načrta in študijo variant je pripravila družba HSE Invest iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je tudi investitor v sončno elektrarno, okoljsko poročilo pa so izdelali v ljubljanskem podjetju Matrika ZVO.
Plavajoča sončna elektrarna Družmirje, ki naj bi prve kilovate proizvedla v začetku leta 2027, bo zasedla do polovice razpoložljive površine jezera. Z močjo do 140 megavatov naj bi predvidoma letno proizvedla približno 140 gigavatnih ur električne energije, kar je primerljivo s povprečno porabo okoli 35.000 slovenskih gospodinjstev. Upravljala jo bo družba HSE SaŠa.
V lokalnem okolju projektu plavajoče sončne elektrarne na enem od dveh jezer v Šaleški dolini, ki sta nastali kot posledica rudarjenja, javno in glasno nasprotuje Šaleško eko gibanje. To opozarja, da elektrarna predstavlja novo degradacijo narave, zato so napovedovali, da se bodo proti načrtom borili v vseh fazah projekta.
Poslovodstvo HSE in župan Šoštanja Boris Goličnik sta na začetku meseca podpisala pismo o nameri ter sporazum o nadomestilu zaradi omejitvenih učinkov plavajoče sončne elektrarne. Pismo opredeljuje okvirne zaveze HSE za sofinanciranje ureditev objezerskega prostora, predvidenih v državnih in občinskih prostorskih aktih, sporazum pa ureja medsebojne pravice in obveznosti glede plačila letnega nadomestila občini zaradi ocenjenih oportunitetnih stroškov, povezanih z umestitvijo in obratovanjem elektrarne.
Goličnik je tedaj ocenil, da podpis dokumentov pomeni pomemben korak k odgovornemu zelenemu prehodu, ki mora ob državnih energetskih ciljih upoštevati tudi interese lokalnega prebivalstva ter zagotoviti razvojne priložnosti in kakovostno življenjsko okolje.
