Lani so v slovenjgraški bolnišnici v finančnem načrtu predvideli za 76,5 milijona evrov prihodkov, uresničili pa so jih za 82,6 milijona evrov in leto sklenili z omenjenim presežkom. Samo iz poslovanja pa je sicer bolnišnica ustvarila za 3,7 milijona evrov primanjkljaja. Za primerjavo, leto prej je slovenjgraška bolnišnica sklenila s 4,9 milijona evrov primanjkljaja ob 67,2 milijona evrov prihodkov.
Med drugim so na lansko poslovanje koroške bolnišnice vplivali za 14 odstotkov višji stroški dela v primerjavi z letom 2024. Za stroške dela je bolnišnica z okoli tisoč zaposlenimi lani v primerjavi z letom prej namenila skoraj šest milijonov evrov več, skupno lani 48,4 milijona evrov. Stroški zdravil in zdravstvenega materiala so se lani v primerjavi z letom prej zvišali za 12 odstotkov na 16,4 milijona evrov.
Bolnišnica je lani izvedla za sedem odstotkov večjo realizacijo primerov v akutni bolnišnični obravnavi. "Naredili smo več in več dragih primerov," je na ponedeljkovi seji sveta bolnišnice povzel direktor bolnišnice Vladimir Topler. V ambulantni dejavnosti pa je bila lani realizacija 98-odstotna v primerjavi z letom prej, razlog za to pa je v pomanjkanju kadrov. "Zmanjšujemo ambulantno delo, kar seveda ni dobro, ampak je edina možnost, da zagotavljamo tisto, kar je najbolj nujno, to je neprekinjeno zdravstveno varstvo," je pojasnil Topler.
Člani sveta zavoda, ki so se na seji vključili v razpravo, so lansko poslovanje bolnišnice in doseganje programa pohvalili. Po besedah direktorja bolnišnice je poslovni izid za lani ugoden, a bolnišnico še vedno čaka veliko dela.
Med drugim še vedno nimajo predstojnikov oddelka za pediatrijo in internega oddelka. Kot je članom sveta zavoda povedal v. d. strokovnega direktorja bolnišnice Rok Vačovnik, so za obe delovni mesti objavili razpis, a večjega zanimanja za zdaj ni.
Težave ima bolnišnica tudi pri iskanju ostalih kadrov. Pomočnica direktorja za področje zdravstvene in babiške nege in oskrbe Jelena Čubra je povedala, da so lani zabeležili večje število odpovedi. Med razlogi je navedla, da so za medicinske sestre privlačnejša delovna mesta v zdravstvenih domovih, kjer imajo možnost enoizmenskega dela.
Medtem slovenjgraška bolnišnica napreduje na področju razvoja stroke in nakupov opreme. Nedavno so začeli izvajati urološke in ginekološke operacije ob podpori robota, robota imajo tudi v lekarni, v teku so postopki za pridobitev več drugih aparatov in ureditve dodatnih prostorov. Pred vrati je tudi na skoraj 55 milijonov evrov ocenjena naložba v rušitev t. i. kloštra in izgradnjo novih prostorov skupaj z dvema etažama garaže, ki bi lahko v primeru izrednih razmer služila tudi kot zaklonišče.
Država je za to naložbo namenila 27,8 milijona evrov iz t. i. razvojnih spodbud območjem, ki jih je prizadela ujma avgusta 2023, 27,1 milijona evrov pa iz sredstev za projekte t. i. dvojne rabe. Topler ocenjuje, da bi se ob optimističnem scenariju rušitev kloštra lahko začela morda že konec letošnjega leta, nov objekt pa morajo zaključiti v letu 2030.
Novozgrajeni prostori bodo namenjeni različnim dejavnostim. "Želimo ga zgraditi čim prej in ga potem v vmesnem času nameniti za področje kirurgije, ortopedije, travmatologije, da se bo lahko nato stari kirurški oddelek zrušil in nadomestil z novim," je za STA dejal Topler.
