Na velikonočno jutro se po tradiciji verniki odpravijo k mašam, na katerih duhovniki oznanijo Jezusovo vstajenje, po maši pa se zberejo ob velikonočnem zajtrku, med katerim zaužijejo v soboto blagoslovljene velikonočne jedi.
Praznovanje Velike noči ima globoke korenine v krščanski veri, vendar so se skozi stoletja vključile tudi številne tradicije, simboli in običaji iz drugih kultur. Ena najbolj prepoznavnih tradicij je iskanje pirhov, najmlajše pa obišče velikonočni zajček.
- meso, ki simbolizira Jezusovo telo,
- rdeče pirhe - kaplje krvi, rane
- hren - žeblji
- potica - trnova krona
Poleg naštetih pa Kristjani k blagoslovu jedi nesejo tudi vino, jabolka, pomaranče in kruh.
Foto: Pixabay
Velika noč je čas za druženje in praznovanje z družino. Je tudi čas, ko se otroci razveselijo tako imenovanih pisank, katere jim jih prineso botri - krstni ali birmanski.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo vstajenjsko mašo z velikonočno procesijo vodil danes ob 6.30 v novomeški stolni cerkvi. V Mariboru se bo procesija z osrednjo vstajenjsko mašo začela ob 7. uri, vodil ju bo mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa bo vstajenjsko mašo daroval v ljubljanski stolnici z začetkom ob 8.30.
Še posebej slovesno bo v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta. Tam bo velikonočne slovesnosti prvič od izvolitve maja lani vodil papež Leon XIV. Maša se bo na Trgu sv. Petra začela ob 10.15, po njej pa bo papež z osrednje lože vatikanske bazilike podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu.
Velika noč je po verovanju kristjanov praznik veselja in upanja. Verjamejo namreč, da je na veliko noč Jezus Kristus vstal od mrtvih in tako vsem prinesel možnost večnega življenja. Katoliški in evangeličanski verniki veliko noč obeležujejo skupaj, medtem ko jo bodo pravoslavni zaradi uporabe drugačnega koledarja letos obeležili čez teden dni.
Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
