Predlani matere rodile najmanj otrok
Leta 2023 so matere v Sloveniji prvič v nekaj več kot 100-letni zgodovini spremljanja števila rojstev rodile manj kot 17.000 otrok, predlani pa še nekoliko manj, 16.875. V zadnjih nekaj več kot 70 letih se je največ otrok rodilo leta 1955, in sicer 32.096, kar je skoraj dvakrat toliko kot leta 2024
Število rojstev upada
V letih 1954 in 1955 se je na 1.000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, kar je pomenilo največ v zadnjih nekaj več kot 70 letih, leta 2024 pa najmanj, in sicer 7,9. To je bilo enako povprečju EU. Med članicami EU se je predlani največ otrok na 1.000 prebivalcev rodilo na Cipru (10,2), najmanj pa v Italiji (6,3).
Matere ob rojstvu otrok čedalje starejše
Povprečna starost matere ob rojstvu otroka v opazovanem letu (ne glede na to, ali je bil to njihov prvi otrok ali ne) se od leta 2019 ni spremenila in znaša 31,1 leta. To je največ od leta 1954, odkar so ti podatki na voljo. Ob rojstvu prvega otroka pa so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta.
Več kot polovico otrok rodile neporočene matere
V zakonski zvezi se je predlani rodilo 7.512 otrok, neporočenim materam pa 9.363.
Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča. Najmanjši deleži so bili izmerjeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se gibali okoli 9 %, od leta 2010 se ta delež približuje 60 %, predlani je znašal 55,5 %.
Stopnje delovne aktivnosti mater med najvišjimi v EU
Stopnja delovne aktivnosti mater (18–64 let) z enim otrokom je v Sloveniji predlani znašala 80,6 %, kar nas je uvrščalo na četrto mesto med članicami EU. Pri materah z dvema otrokoma je bila ta stopnja 85,0-odstotna, s čimer je Slovenija ravno tako zasedla četrto mesto, pri tistih s tremi ali več otroki pa 82,2-odstotna. Višjo so imele le matere na Danskem (83,2 %) in Švedskem (83,8 %).
