V času akcije bodo policisti izvajali poostrene nadzore nad tovornimi in avtobusnimi prevozi na avtocestah, hitrih cestah in avtobusnih postajališčih po vsej državi. Posebna pozornost bo namenjena spoštovanju omejitev hitrosti, tehnični brezhibnosti vozil, obremenjenosti, spoštovanju socialne zakonodaje, psihofizičnemu stanju voznikov ter uporabi varnostnega pasu in elektronskih naprav.
Cestni tovorni promet v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih močno povečal, s tem pa tudi obseg prometa in kompleksnost zagotavljanja prometne varnosti. Po zadnjih podatkih so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov v letu 2025 udeleženi v 3.036 prometnih nesrečah, povzročili pa so jih 1.810.
Defenzivna vožnja, ustrezno psihofizično stanje, spoštovanje prometnih pravil ter skrb za tehnično brezhibnost vozil ostajajo temelj varne udeležbe v prometu. Kljub naprednim tehnologijam v vozilih je namreč voznik še vedno najpomembnejši varnostni dejavnik. Z zbranostjo, spočitostjo in varno vožnjo lahko odločilno vplivajo na varnost na cestah ter ohranijo številna življenja – svoja in življenja drugih.
Nepozornost in utrujenost sta ključna dejavnika tveganja
Vozniki težkih vozil upravljajo vozilo, ki tehta več deset ton in ima tudi do 40 % daljšo zavorno pot kot osebno vozilo, zato je popolna osredotočenost nujna. Pri 80 km/h vozilo v eni sekundi prevozi več kot 22 metrov – kar pomeni, da je nekaj sekund nezbranosti enako vožnji po nogometnem igrišču brez pogleda na cesto. Utrujenost ostaja eden najnevarnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov tveganja. Ocenjuje se, da je prisotna pri približno 20 % prometnih nesreč. Njeni učinki so primerljivi z vožnjo pod vplivom alkohola, zato so pravila o delovnem času in počitkih ključna za varnost. Po 17 urah budnosti so odzivni časi primerljivi z vožnjo pri 0,5 ‰ alkohola v krvi. Po 24 urah budnosti pa se tveganje še poveča in je primerljivo s 1,0 ‰. Utrujeni vozniki počasneje reagirajo, sprejemajo slabše odločitve in so bolj nagnjeni k mikrospanju – kratkim, nekajsekundnim “izklopom”, ki jih sami pogosto sploh ne zaznajo. In to so sekunde, v katerih lahko pride do trčenja. Evropska uredba določa obvezen odmor po največ 4,5 urah vožnje ter dnevni počitek v trajanju najmanj 11 ur – ta pravila niso uvedena po naključju, ampak zato, ker dokazano zmanjšujejo utrujenost in nesreče, pojasnjujejo na Policiji.
