Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do celotnega letnega dopusta, so spomnili na inšpektoratu. Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa.
Pravico do regresa za letni dopust imajo tudi delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar se ta sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenem v pogodbi o zaposlitvi.
Regres za letni dopust lahko delodajalec izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. A kot izpostavljajo na inšpektoratu, takšna izjema velja, če delodajalca pesti nelikvidnost, vendar še to le, če delodajalcu to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe, so poudarili. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev (to so lahko pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki), pa se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti grozi kazen v višini od 450 do 2000 evrov.
Kot so na inšpektoratu še izpostavili v sporočilu za javnost, neizplačilo regresa za letni dopust lahko za delodajalca pomeni tudi negativne posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, zaradi tega lahko dobi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, je omejen pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ter ima omejitve pri ustanavljanju družb.
