"Cilj je, da okrepimo strokovne delavce z različnih področij, da se teh stisk ne bodo ustrašili, ampak jih bodo prepoznali in potem tudi pristopili in nudili ustrezno strokovno pomoč," je na novinarski konferenci v okviru konference v Mariboru, ki sta jo pripravila Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Inštitut Andrej Marušič Univerze na Primorskem, povedala koordinatorka projekta Ker te štekam Nuša Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič.
Mladi v duševni stiski potrebujejo pomoč, preden se težave poglobijo, ob sebi pa odrasle, ki znajo stisko prepoznati, se nanjo odzvati in jih usmeriti k ustrezni podpori, je skupno sporočilo strokovnjakov ob zaključku projektov Zgodnja prepoznava težav in preventivno delo z mladostniki ter Ker (te) štekam: Razvoj trajnostne mreže strokovnjakov in njihovih veščin za preprečevanje samomorilnega vedenja mladih ter obravnavo posledic samomora, ki sta ju izvedli omenjeni organizaciji.
Strokovnjaki so poudarili, da učinkovita pomoč mladim temelji na povezanem sistemu, v katerem šole, zdravstvo, socialno varstvo, nevladne organizacije, družine in lokalna okolja delujejo usklajeno.
Vodja projekta Zgodnja prepoznava težav in preventivno delo z mladostniki Domen Kralj z NIJZ je pojasnil, da se približno 50 odstotkov vseh duševnih motenj prvič pojavi pred 18. letom starosti, nerazrešene težave iz mladosti pa pogosto sledijo človeku v odraslo dobo. "Samomor je tretji najpogostejši vzrok smrti pri mladih med 15. in 29. letom starosti, kljub temu pa veliko mladostnikov s težavami ne poišče pomoči in je ne prejme. Ravno zato je zgodnje prepoznavanje in preventivno delo s posamezniki tako ključno," je poudaril.
V okviru programa To sem jaz, ki od leta 2001 mladim zagotavlja brezplačen anonimen dostop do strokovne pomoči na spletu, so med drugim vzpostavili spletna pogovorna svetovanja in pripravili zbirko priročnikov za mlade, med drugim na tematiko tesnobe in jeze.
Izkušnje s pilotnim presejanjem za zgodnjo prepoznavo težav v duševnem zdravju mladih kažejo, da je tak pristop izvedljiv in da mora biti povezan z jasnimi postopki ukrepanja. "Za nadaljnji razvoj presejanja in učinkovitega ukrepanja je pomembno sodelovanje med šolskim in zdravstvenim sistemom, tako da je mladim, ki potrebujejo dodatno podporo, zagotovljena ustrezna nadaljnja obravnava," je povedala vodja programa Zdaj na NIJZ Polonca Truden Dobrin.
Poseben poudarek je bil namenjen preprečevanju samomorilnega vedenja mladih in podpori strokovnjakom, ki delajo z mladimi v hudih stiskah. "V okviru projekta A (se) štekaš?!? izvajamo za mladostnike delavnice psihoedukacije, ki znanstveno preverjeno za 50 odstotkov znižujejo pojavnost samomorilnega vedenja med mladostniki. Ob tem izvajamo tudi poglobljeno presejanje za težave v duševnem zdravju, sodelujemo s šolami ter nudimo podporo v najtežjih situacijah, kot so poskusi samomora ali samomor," je povedala vodja tega projekta Vita Poštuvan z Inštituta Andrej Marušič.
V okviru podprojekta Ker te štekam so nudili izobraževanja, supervizije in drugo podporo strokovnim delavcem. Po besedah koordinatorke Zadravec Šedivy so strokovni delavci pogosto prvi odrasli zunaj družine, ki stisko opazijo ali jim jo mladostniki sami zaupajo.
"Naši izsledki kažejo, da izobraževanja pomembno prispevajo k večjemu znanju in občutku kompetentnosti strokovnih delavcev," je povedala. "Učinkovita pomoč mladim mora temeljiti na povezanem sistemu, zato smo posebno pozornost namenili medsektorskemu sodelovanju in vzpostavljanju regionalnih podpornih centrov v Kopru, Ljubljani in Mariboru," je dodala.
