Po navedbah Statističnega urada RS (Surs), se je lani v Slovenijo skupaj priselilo 30.854 prebivalcev, iz nje pa se jih je odselilo 22.335. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za sedem odstotkov, število odselitev pa se je povečalo za štiri odstotke. Selitveni prirast je bil tako v 26 odstotkih nižji kot leto prej, saj se je priselilo 8519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 3950 ali za 17 odstotkov manj kot v letu 2024, odselilo pa 4928 ali za tri odstotke manj. Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 27. leto zapored pozitiven. Lani se jih je v Slovenijo priselilo 9500 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine. V Slovenijo se jih je priselilo 2000 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Avstrija (19 odstotkov) in Nemčija (18 odstotkov), sledile so Hrvaška, Švica in Italija. Kar 30 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, pogosto so prišli še iz Srbije, Kosova, Severne Makedonije in Ukrajine.
Petina odseljenih slovenskih državljanov je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (17 odstotkov), Hrvaška in Italija. Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (33 odstotkov), sledila sta Kosovo (16 odstotkov) in Srbija (11 odstotkov).
Notranjih selitev je bilo lani za štiri odstotke manj kot leto prej. Tako je bilo lani registriranih 106.840 sprememb naselja prebivališča znotraj države.
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 odstotkov) preselila v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine.
Spremembo prebivališča je prijavilo približno 86.000 državljanov Slovenije in 21.000 tujih državljanov. Malo manj kot polovica med njimi je bila starih med starih 20 in 39 let.
Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo pet odstotkov prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije, med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak enajsti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti, še navaja Surs.
Evidentiranih je bilo tudi 43.893 sprememb prebivališča znotraj naselij, ki statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj Ljubljane se je najmanj enkrat preselilo 14.388, znotraj Maribora pa 4988 prebivalcev.
