Program To sem jaz izvajajo od leta 2001, vodijo pa ga na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, na območni enoti Celje. Deluje na dveh ravneh, ena je spletno svetovanje in informiranje mladostnikov, druga pa usposabljanje pedagoških delavcev za preventivno delo z učenci in dijaki. Program vidijo kot dopolnilni vir opore za mladostnike v stiski.
Spletna svetovalnica deluje z možnostjo anonimnega iskanja pomoči in pridobivanja strokovnega nasveta. "To pomeni, da lahko mladostniki iz varnega zavetja svoje sobe anonimno zapišejo svoje najgloblje stiske in dobijo kvaliteten strokovni nasvet," je dejala Tratnjek. Ne more pa nadomestiti obravnave težjih stisk v živo, je poudarila.
Mladostniki jim pišejo o različnih vprašanjih in stiskah, tudi najtežjih. "Pojavljajo se vprašanja, povezana s samomorilnimi mislimi, depresijami, anksioznostjo, motnjami hranjenja," je naštela. Ob teh temah so strokovnjaki v programu prvi poslušalec mladostnika in ga opogumijo k strokovni pomoči v živo.
Teme, o katerih sprašujejo mladi, so se sicer v 25 letih delovanja programa precej spremenile. Po besedah Tratnjek je bil To sem jaz v prvem desetletju edina tovrstna spletna platforma in vir informacij za odraščajočo mladino, takrat pa so mladi iskali informacije o telesnem dozorevanju, spolnosti, spolnem zdravju in kontracepciji.
"Veliko je bilo vprašanj, ki jih mladi danes takoj dobijo na spletu. Tako danes beležimo največ vprašanj, povezanih z odnosi in duševnim zdravjem, zadnja leta narašča tudi število vprašanj, povezanih s težavami v šolskem okolju," je dejala. Vprašanja o odnosih so večinoma o zaljubljenosti, prijateljstvu, težavah v komunikaciji z vrstniki oziroma med fantom in dekletom, pojavljajo se tudi vprašanja, povezana z družinskimi odnosi, a jih je manj.
Danes imajo mladi tudi več težav z obvladovanjem čustev kot v preteklosti. Tratnjek je dejala, da so mladostniki še bolj kot odrasli občutljivi na poplavo informacij, pričakovanj, vedno večjih ciljev in želja, kaj naj bi bili in kaj naj bi postali, na pritiske v šoli in med vrstniki, vedno večji je tudi vpliv interneta in socialnih omrežij. "Teh dražljajev in informacij je toliko, da se mladostniki težko znajdejo, težko stopijo v stik s svojimi občutki in čustvi, težave imajo že s poimenovanjem čustev," je opozorila.
Upad čustvenih in socialnih veščin je po njenih besedah tudi posledica tega, da so mladi vedno bolj vodeni in usmerjani v vseh prostočasnih dejavnostih ter da jim je na voljo vedno manj priložnosti za prosto igro, krepitev vrstniških odnosov in socialnih spretnosti. Dodala je, da so v te dejavnosti zdaj vključeni starši, ki usmerjajo otrokovo življenje in mu težko prepustijo, da se znajde sam.
Mladim je dvakrat na teden, do konca maja bo to ob torkih in četrtkih zvečer, na voljo tudi spletna pogovorna svetovalnica, kjer lahko napišejo svoja vprašanja, odgovore pa takoj poda strokovnjak. "Ugotavljamo, da je v pogovorni svetovalnici več težjih vprašanj kot v spletni svetovalnici, kjer je treba nekaj dni počakati na odgovor," je pojasnila. V pogovorni svetovalnici trenutno deluje osem svetovalcev, enkrat na mesec je na voljo ginekologinja, druge termine pa si delijo psihologi in socialni pedagogi.
V spletni svetovalnici sicer prejmejo okoli 3000 vprašanj na leto, na vsa tudi odgovorijo. Pri tem sodeluje približno 100 strokovnjakov različnih specialnosti. V zadnjem letu so sicer v spletni svetovalnici dobili nekaj manj vprašanj, kar pripisujejo večji uporabi klepetalnih robotov, več pa je povpraševanja po pogovoru s strokovnjakom.
Po besedah Tratnjek danes mladi uporabljajo klepetalne robote in orodja umetne inteligence, ker ti odgovor ponudijo takoj, čeprav ni nujno vedno pravi. V svetovalnici morajo zato skrbeti, da s pogovornim svetovanjem, ki ga izvajajo strokovnjaki, predstavljajo protiutež takim pogovorom. "Vse, kar je na naši spletni strani, je resnično, pravilno in strokovno, mladi pa dobijo verodostojen nasvet," je poudarila.
V programu tudi izobražujejo pedagoške delavce za izvajanje delavnic po priročniku Zorenje skozi To sem jaz, ki zajema deset delavnic za razvijanje socialnih in čustvenih veščin. "Ugotovili smo, da če mladostniki opravijo vse delavnice, to vpliva na izboljšanje razredne klime, socialne in čustvene spretnosti mladih ter boljšo samopodobo," je dejala Tratnjek. Na NIJZ si zato želijo, da bi programe za socialno in čustveno učenje sistematično umestili v učni načrt. Trenutno namreč program izvajajo le zainteresirane šole, teh je približno 200.
V okviru programa, ki je namenjen mladim med 13. in 18. letom, pripravljajo tudi serijo priročnikov za samopomoč Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?, in sicer o prepoznavanju stisk ter o prepoznavanju in izražanju jeze, nastaja pa še priročnik o obvladovanju tesnobe.
V petek bodo program predstavili tudi na Festivalu duševnega zdravja v Celju, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja ter spodbujanju skrbi zase in za druge v vsakdanjem življenju.
