Na novinarski konferenci pred začetkom glavne gorske sezone je predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar je predstavil lansko statistiko reševanj. Ta je z vidika varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoča.
Gorski reševalci so v letu 2025 izvedli 660 intervencij. Posebej izstopa rekorden podatek o 50 smrtnih žrtvah v gorah in na težko dostopnih terenih.
Skoraj polovica rešenih je nepoškodovanih, pri čemer bi večino teh lahko preprečili s skrbnim načrtovanjem ture.
V letu 2025 je 41 % reševanj predstavljalo helikoptersko reševanje (273 akcij od 660 akcij skupno v celotnem letu 2025), letos do 10. junija pa so gorski reševalci posredovali pri 86 helikopterskih intervencijah, od kar 229 intervencij skupno v tem obdobju. Lani v istem obdobju so sodelovali pri 58 helikopterskih intervencijah od skupno 188 intervencij.
Priporočila pred odhodom v gore:
- Izbira ture - izberite turo, ki ustreza vaši telesni in psihični pripravljenosti.
- Načrt poti - za načrtovanje poti uporabljajte ustrezne zemljevide in aplikacije.
- Oprema - uporabljajte obvezno osnovno gorniško opremo. Poleti kljub visokim temperaturam v dolini ne pozabite na več slojev oblačil, zaščito pred soncem in dovolj tekočine.
- Vreme - v gorah se vreme "ustvarja" in se lahko spremeni nenadno, zato je treba presoditi primernost vremena pred turo (tudi več dni pred turo), med njo in po njej; spremljajte napoved na zanesljivih virih (ARSO). Poletne nevihte so lahko nevarne in močne. Na pot se odpravite zgodaj.
- Obvestite druge - o svojem načrtu obvestite osebo doma ali v dolini, povejte, kje boste in kdaj se nameravate vrniti.
- Telefon - poskrbite, da je baterija polna, naučite se deliti GPS koordinate.
- 112 - v primeru nesreče takoj pokličite na pomoč.
Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote, je izpostavil podcenjevanje zahtevnosti slovenskih gora s strani tujih obiskovalcev in slabo preverjanje razmer. "Glede na izkušnje na terenu opažamo neustrezno pripravo na turo. Pohodniki velikokrat izberejo prezahtevno pot glede na svojo psihofizično sposobnost, so neprimerno napravljeni (predvsem neprimerna obutev), nimajo ustrezne tehnične opreme ali pa je ne znajo uporabljati, tudi ne upoštevajo pravil na terenu." Ob tem je poudaril, da priprava na turo vključuje preverjanje njene dolžine, višinski profil, splošno oceno zahtevnosti in predviden čas trajanja. Pripraviti je treba ustrezno tehnično opremo, primerna oblačila, hrano in pijačo. Končna odločitev o tem, ali se tura izvede ali ne, pa je vremenska napoved, je še dejal.
V zadnjih letih se povečuje tudi število intervencij, povezanih z reševanjem psov
Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in vodja veterinarske ambulante Slovenske vojske je poudaril, da se v zadnjih letih povečuje tudi število intervencij, povezanih z reševanjem psov, ki se med pohodi poškodujejo, so obnemogli ali zaidejo na nevarna in težko dostopna območja. V zadnjih 5 letih so gorski reševalci 45-krat posredovali v primeru reševanj psov v gorah in na težko dostopnih terenih. Večinoma gre tudi pri psih za zdrs ali padec, zgodi pa se tudi, da je pes ujet na strmem pobočju ali zaplezan, zbeži ali lastnika potegne s poti in poškoduje. Lastniki poskusijo svojega psa rešiti sami in s tem v nevarnosti spravijo še sebe.