Poseben poudarek razprave je bil namenjen prilagajanju podnebnim spremembam. Udeleženci so opozorili na pomen razvoja zelene in modre infrastrukture, zmanjševanja toplotnih otokov, urejanja vodotokov ter zagotavljanja večje poplavne varnosti. Izpostavili so tudi načrtovanje prostora z več drevesi, vodnimi elementi in površinami za zadrževanje meteorne vode. Ob tem so poudarili, da morajo biti hladni, zeleni in prijetni javni prostori dostopni vsem prebivalcem v neposredni bližini njihovih domov.
Razprava je pokazala, da si občani želijo manj tranzitnega prometa v mestnem središču, več prostora za pešce in kolesarje ter boljše povezave javnega potniškega prometa z regijo in drugimi deli Slovenije. Udeleženci so poudarili, da je brezplačni javni prevoz v Velenju pomembna pridobitev, ki jo je smiselno še nadgrajevati in prilagajati potrebam občank in občanov ter potovalnim navadam različnih generacij.
Sogovorniki so poudarili tudi pomen znanja, raziskav in aktivnega vključevanja javnosti pri načrtovanju prihodnosti mesta. Opozorili so, da razvoj ne sme temeljiti na hitrih in kratkoročnih rešitvah, ampak na strokovnih podlagah, povezovanju različnih področij ter učinkovitem prenosu znanja med občane. Posebej so izpostavili pomen vključevanja prebivalcev v soustvarjanje prostora in odločanje o prihodnjem razvoju mesta.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi prestrukturiranju SAŠA regije in energetskemu prehodu. Udeleženci so poudarili velik potencial območja na področju novih energetskih tehnologij, vodikovih rešitev, hranilnikov energije, obnovljivih virov ter razvoja zelenih in pametnih delovnih mest. Po njihovem mnenju ima Velenje zaradi znanja, močne industrijske tradicije in razvojnih institucij odlično priložnost, da postane razvojni laboratorij zelenega prehoda.
Dotaknili so se tudi ravnanja z odpadki, pomena ozaveščanja ter odgovornosti posameznika pri varovanju okolja. Izpostavili so potrebo po novih pristopih komuniciranja zelenih vsebin in večjem vključevanju skupnosti, saj trajnostni razvoj ni mogoč brez sodelovanja ljudi.
Forum je sklenil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je poudaril, da bo razvoj Velenja do leta 2040 v veliki meri temeljil na iskanju ravnotežja med razvojnimi potrebami, varovanjem okolja in kakovostjo bivanja občank in občanov. Kot ključne izzive je izpostavil prometno razbremenitev mesta, zeleno preobrazbo energetskega sistema, učinkovitejše ravnanje z odpadki ter nadaljnje urejanje zelenih površin in kakovostnega javnega prostora. »Ljudje in varstvo narave morajo ostati v ospredju razvoja Velenja. Imamo izjemne naravne danosti, ki jih moramo znati spoštovati in ohranjati tudi v času velikih infrastrukturnih in energetskih sprememb. Razvoj mesta mora potekati premišljeno, postopno in v dialogu z ljudmi. Vsaka sprememba vpliva na življenje občanov, zato potrebujemo vključevanje javnosti, strokovne podlage in dolgoročne rešitve, ki bodo Velenje ohranile kot kakovostno mesto za življenje tudi za prihodnje generacije,« je dejal velenjski župan.
Foto: MOV
